Romana

Sem mama dveh odraslih otrok in babica dveh vnučkov. Sem velika ljubiteljica narave, zato me v rekreativnem smislu privlačijo zunanji športi kot so kolesarjenje, pohodništvo in smučanje. Če čisto po pravici povem, mi nikoli niso bili všeč dvoranski športi in fitnes vadbe. Poleg precej stresne službe uživam tudi v vrtičkanju, rada kuham in se zdravo prehranjujem. Naslednje leto bom stara 60 let, kar praktično pove vse o življenjskem obdobju ženske, v katerem sem. Sicer se ne pritožujem preveč in uživam življenje, ampak pred kakimi tremi leti me je kljub približno zdravemu življenjskemu slogu začelo motiti predvsem izgubljanje moči v mišicah in zmanjšana gibljivost v sklepih. In pred dvemi leti sem si na smučanju dvojno zlomila levi gleženj, kar me je precej šokiralo, saj si nisem znala predstavljati, kako bom jaz, ki sem vedno v gibanju, 6 tednov preživela v nepohodnem mavcu. Takoj sem se zavedala, da bodo mišice v teh tednih atrofirale in bo to imelo neprijetne posledice, zato sem leže pridno telovadila, kolikor je to le bilo mogoče, in uživala proteinsko obogateno hrano. Zlom se je uspešno zarasel, šla sem na fizioterapijo in doma izvajala svetovane vaje za čim hitrejšo rehabilitacijo. Šlo je odlično, vendar sem ga kmalu polomila s preveliko fizično aktivnostjo, ki mi je prinesla mikronatrganine v mišici soleus poškodovane noge. Ko sem to počasi sanirala, sva z Izo sklenili, da bo treba nekaj narediti, če nočem zmanjšati svoje gibljivosti v drugi polovici življenja. Iza je glede na moje težave pripravila program vaj za povečanje gibljivosti in mišične moči. Takrat sem prvič stopila v fitnes studio, okolje mi je bilo čisto všeč in predvsem me je prepričal Izin pristop pri vodeni vadbi. Začeli sva lepo počasi z vajami, kjer sem uporabljala različne preproste pripomočke, in z vajami na orodjih v fitnes studiu. Zanimivo je že to, da lahko že s preprostimi pripomočki kot so razne elastike, žoge, manjše uteži in valji narediš precej, če ti Iza strokovno pokaže, kako jih uporabljati in kako vaje hkrati s pravilnim dihanjem pravilno izvajati. Različne vrste vaj sva počasi stopnjevali glede na to, koliko sem zmogla oz. napredovala. Po posameznih vajah me je vedno vprašala, če me kaj boli, in če mi kakšna vaja res ni ustrezala, sva zmanjšali število ponovitev. Ta osebni pristop s hkratnimi vzpodbudami in pohvalami je pripeljal že po dveh mesecih do napredka v gibljivosti in mišični moči leve noge. Vadba se seveda nadaljuje z manjšim lenarjenjem med poletjem. Ženskam v menopavzi zelo priporočam tak osebni pristop k krepitvi mišic, saj so vaje za moč nujno potrebne za ohranjanje dobre gibljivosti v poznejših letih, dobra gibljivost pa je pomemben pogoj za kvalitetno preživljanje starosti.