Zdravje ne zadeva zgolj zdravega telesa, ampak tudi zdrave misli. Se kdaj vprašamo, kako radi imamo sami sebe? Ljubezen do samega sebe je včasih najtežja, saj je kot neko potovanje, zahteva predanost in zvestobo samemu sebi, predvsem pa vajo. Kako obravnavamo sami sebe na dnevni ravni? Znamo biti dobri do sebe? So naše misli prijazne do našega telesa in duha?
Menim, da se ljudje prepogosto kaznujemo z zbadljivimi samogovori, se krivimo za nauspeh po nerealnih pričakovanjih, zlorabljamo svoje telo zato, da bi ugodili družbenim standardom. Takšno vedenje močno vpliva na naše fizično in mentalno zdravje, zato je pomembno, da se vsak izmed nas najprej nauči sprejeti samega sebe, svoje telo in misli. Vsak mora v sebi iskati najboljše kar ima, tisto kar ga dela močnejšega, to na kar je ponosen in zaradi česar ostaja čudovit. Ko osvojiš ljubezen do sebe, svet postane lepši!
Vsekakor so naše misli ključnega pomena pri našem počutju in z njimi lahko dosežemo marsikaj, niso pa edini faktor, ki vpliva na naše zdravje. Psihično in fizično zdravje zajemata mnoga področja: spanje, prehrana, telesna aktivnost, sproščanje, pogovor itd.
Svetovna zdravstvena organizacija zdravje definira kot popolno fizično, mentalno in družbeno dobro počutje in ne zgolj kot odsotnost bolezenskega stanja. Moje mnjenje je, da je k zdravju treba pristopati na holističen način, kar pomeni, da sta vključena tudi emocionalen in spiritualen vidik. Po domače povedano, kaj nam pomaga obsedenost z zdravo prehrano in treningi, če smo ves čas nemirni, ne najdemo prave sreče, ne uživamo v danem trenutku in se ves čas odrekamo stvarem, ki jih imamo radi. Pa vendar to počnemo. Zakaj?
Živimo v času, ko se ideali o življenju širijo kar po družbenih omrežjih. Tam nastajajo merila, ki vladajo svetu in vsem, ki teh meril ne dosegajo, vzbujajo občutek slabe vesti, občutek, da morajo v svojem življenju nekaj spremenit in da niso dovolj dobri. Ti občutki ljudi silijo v dejanja, ki jim lahko bolj škodujejo kot pomagajo do boljšega počutja in večkrat se na ta način od zdravja oddaljimo, kot pa se mu približamo ali pa se mu približamo zgolj za kratek čas, kar pa nima smisla. Zdravje je celoživljenjski projekt! Zdravja se ne da kupiti, ampak ga ustvarjamo mi sami skozi celotno svoje delovanje. Zdravje ni nek končni cilj, ampak je nakaj, k čemur neprestano stremimo. To pomeni, da na tej poti ne smemo nikoli obupat, vložen trud se nam povrne z dobrim počutjem in vitalnostjo. K zdravju stremimo s svojimi življenjskostilnimi praksami, ki so si med seboj precej enakovredne. To pomeni, da skrbimo za uravnoteženo prehrano, zadostno gibanje (tudi na svežem zraku), zadosten in kvaliteten spanec, dobre medosebne odnose, sproščanje telesa in misli, izogibanje slabim razvadam, kot so kajenje ter uživanje drog in alkohola. Če se teh stvari držimo zgolj sezonsko (pred poletjem, po novem letu), se zdravju nič kaj dosti ne približamo. Vsak posameznik mora v svojem načinu življenja odkriti pravo razmerje in svoje prakse urediti na način, da bo dobro počutje lahko vzdrževal do konca življenja. Tako kot vse v naravi stremi k ravnovesju, mora tudi človek ravnovesje poiskati v sebi.
